Elke Heidenreich: Erika

Čas ob koncu leta je vedno nekaj posebnega. Tukaj v Nemčiji se je vse skupaj začelo že nekaj dni pred Vsemi svetimi, ko so v trgovinah namesto sveč za grobove začeli prodajati okraske za novoletno jelko. Naslednji prelomni datum je bil 11.11. - god sv. Martina. Na ta dan se je točno ob 11. uri uradno začelo pustovanje. Ja, prav ste prebrali. Nobenega martinovanja ni - čeprav se takrat pije tudi mlado vino, Bremser imenovano - pač pa se začne čas pustovanja, ki potem traja vse do pustnega torka v februarju. Čas veselja in zabav.

Preostanek novembra je v znamenju priprav na adventni čas. Na ulicah se je začelo pojavljati praznično okrasje, v izložbah ponujajo jaslice, na križiščih so postavili smreke, na trgih pa stojnice in hiške, ki bodo postale nepogrešljiv del adventnega sejma. Vse skupaj je seveda precej potrošniško obarvano - temu se v današnjem času ni mogoče izogniti, a čar prazničnosti in pričakovanja je adventno-božični čas kljub vsemu ohranil in ljudje se tega obdobja v letu (večinoma) še vedno veselimo. Noč, ki je v tem času najdaljša in najbolj gosta, poskušamo vsaj malo omiliti - nekateri z lučkami in bleščečim okrasjem, drugi z svetlimi, upanja polnimi verskimi premišljevanji in pričakovanji.

Tudi bralci ne moremo ostati ravnodušni do tega posebnega časa. V adventno-božičnem času nakupimo precej več knjig kot v ostalih mesecih leta. In radi prebiramo knjige z "božičnimi zgodbami". Mogoče se to komu zdi kičasto, patetično ali pa ponarejeno, a takšni pač smo. Na hermioninem blogu se v tem času vedno  poveča število ogledov strani, na kateri je predstavljena Dickensonova Božična pesem v prozi.

Božična zgodba, ki jo v Nemčiji v adventnem času vsako leto znova in znova radi prebirajo ali pa poslušajo, je že skoraj klasika. Gre za drobno knjižico pisateljice Elke Heidenreich z naslovom Erika. Kratka zgodba ima še podnaslov Der verborgene Sinn des Lebens, ali Skriven smisel življenja.

Glavna junakinja je okrog 35 let stara ženska, ločena in brez otrok. Uspešna poslovna ženska, nesrečna v privatnem življenju. Ko premišljuje o iztekajočem se letu, ugotavlja: Es war, als hätte ich zu leben vergessen. Bilo je, kot da bi pozabila živeti.

Ni ji ime Erika, pač pa Elizabeth ali Veronika ali Betty - kakor za koga. Mobilnih telefonov takrat še ni bilo; službe, v katerih se lahko "izgori" pa že. Dan pred Svetim večerom Betty pokliče prijatelj Franz. Betty in Franz sta bila nekoč par, a sta se že pred leti razšla. Franz povabi Betty k sebi v Lugano, da bi skupaj preživela božični večer, in ta se povabilu z veseljem odzove. 24. decembra se tako odpravi na pot; še preden pa odpotuje iz Berlina, se ustavi v veleblagovnici KaDeWe, da bi nabavila darilo. V trgovini, kjer prodajajo samo gorčice, namerava kupiti eno posebej nenavadno in ekskluzivno za Franza. Malo se sicer zgrozi ob misli, da imajo v Berlinu eno celo trgovino samo z gorčicami, medtem ko nekje drugod po svetu ljudje stradajo, a gorčica se ji vseeno zdi idealno darilo. No, gorčice potem vseeno ne kupi. Pozornost ji zbudi Erika. Erika je velika plišasta roza svinja z izredno prijaznimi modrimi očmi. Njo kupi za darilo, čeprav še sama ne ve zakaj. 

In potem se Bettijino življenje popolnoma spremeni. Zaradi Erike se ji na poti v Lugano vsi prijazno smehljajo in jo nagovarjajo. Zaradi Erike spozna mnogo novih ljudi. Zaradi Erike na svoje življenje pogleda s čisto drugačne strani. Zaradi Erike je njej in ljudem, ki jih srečuje, lažje.
Zgodba se konča kanček presenetljivo - toliko, da ni preveč posladkana; malo pa že, kot se za božično zgodbo tudi spodobi;) Tudi nekaj humorja.

Kratko zgodbo Erika sem prebrala več kot mesec dni pred božičem, kar je mogoče malo prezgodaj. Ali pa tudi ne. Tudi meni je bilo zaradi Erike - tako kot Betty in ljudem, ki jih je srečevala, lažje in prijetnejše, kot bi mi sicer bilo. Knjižico sem namreč prebirala med prvim dežurstvom na novem delovnem mestu, ko je bilo vse težko, ker je bilo vse tako zelo novo. Zaradi Erike so ure hitreje minevale. Kakšen točno pa je skriven smisel življenja, ki je omenjen v naslovu, ob prebiranju nisem uspela ugotoviti.
Ko sem zgodbo prebrala, sem se odločila, da knjižico pustim kar v apartmaju dežurnega. Mogoče bo v naslednjih tednih zamotila kakšnega od mojih kolegov ali pa mu celo polepšala ure, ki jih bo moral preživeti proč od doma:)

★★★☆☆

Heidenreich, Elke
Erika: oder Der verborgene Sinn des Lebens
Rewolth Taschenbuch Verlag (2004)
ilustracije: Michael Sowa
60 strani
ISBN 978-3499235139